»Zame je bila osupljiva izkušnja, ko sem videla te slike Sobiborja.«

»Ugotovitev, da gre verjetno za Johna Demjanjuka, je bila kombinacija najsodobnejših policijskih metod in zgodovinskih raziskav.«

»Na ta dan se je njuno življenje končalo.«

»Takrat sem imel 17 let. Takoj sem prepričal očeta, da greva v Ljubljano po zrcalno refleksni fotoaparat Canon 400D.«

»Sin umori očeta. / Kaj očeta? / Dva očeta!«

»Očetu tvojemu umrl je oče.«

»Prevevajo me zanimiva čustva, ko gledam fotografije, na katerih je oče v času zgodnjega ustvarjanja, v Nemčiji, pa v času prihoda v Jugoslavijo, Slovenijo, njegova ustalitev pri Negovskem jezeru, tu so tudi fotografije mene ob rojstvu, tisto kratko življenje z očetom do šestega leta, družinske fotografije z mamo, bratom, starejšima polbratoma … Odpira se mi ogromno spominov, ki jih do zdaj mogoče nisem poznal ali so bili skriti nekje v moji glavi. Dejansko mi veliko pomeni ta dan, ko sem po malo manj kot 30 letih odprl te škatle in začel raziskovanje.«

»Moj oče ni v komi.«

»Slika v spomin na očeta«